'Bili smo kot v zaporu'

Pakistanski državljan je v Slovenijo prišel pred tremi leti in pol. Obljube, ki jih je slišal v domovini, so bile eno. "Obljubili so mi, da bom imel osnovno pogodbo, osem ur dela, dva prosta dneva. Takšno pogodbo, kot jo imate tukaj v Sloveniji," pripoveduje. A realnost, ko je začel delati v eni od slovenskih pekarn, je bila nekaj povsem drugega. "Ves mesec smo delali 12 ur na dan in v teh 12-ih urah smo imeli le 20-minutne odmore. In če sem ta premor presegel le za minuto, je takoj prišel, trkal na vrata, kričal. Obravnaval nas je kot zapornike, kot da smo v zaporu."

Ko je zbolel, je želel k zdravniku. "Šefu sem rekel, da bi rad šel zjutraj v bolnišnico. Pa je rekel, da jutri ne morem, ker moram delati. Kako naj delam, če sem bolan. Potem je rekel: 'Če želiš, pojdi, ampak nimaš zdravstvenega zavarovanja. Ko boš šel v bolnišnico, boš moral plačati za zdravila.' Ni me torej pustil k zdravniku. In ko sem rekel, da bom kljub temu šel, mi je zagrozil, da bo preklical moja dovoljenja in ne bom mogel več delati."

In kakšna je pogosto pot tujih delavcev do Slovenije? Že v domovini jih razne posredniške agencije pritegnejo z obljubami o dobrem zaslužku. Toda pot do Slovenije se za številne začne z dolgom. Posrednikom morajo za ureditev zaposlitve, dokumentov, prihod v Evropo plačati od 5 do 10 tisoč evrov. Da bi ta dolg odplačali, pristajajo na marsikaj: od dolgih delovnikov, nizkih plačil - največkrat minimalne plače - do slabih nastanitev, velikokrat tudi zmerjanja, zastraševanja. Pogosto jih celo posredujejo drugim delodajalcem, kjer delajo brez pogodb. V najhujših primerih jim - kot smo videli v Lendavi - celo odvzamejo dokumente, telefone in omejijo gibanje. Dodatno sredstvo pritiska pa je njihov status: grožnja, da bodo izgubili dovoljenje za prebivanje in delo, s tem pa možnost zakonitega bivanja v Sloveniji.

"Ko pridejo na območje Republike Slovenije, se njihovo stanje drastično spremeni," pojasnjuje Bojan Iršič, vodja Oddelka za kriminalne združbe v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi. "Začnejo se upniško-dolžniška razmerja, dolžni so za pot, dolžni so za nastanitev. V začetnih fazah začnejo torej delati zastonj oziroma za plačevanje vseh teh poti in stroškov, ki so jih imeli. Začnejo se grožnje s prisilo, drugačni delovni pogoji. Delajo več, kot je zakonsko dovoljeno, omejujejo jim stike z zunanjo okolico."

O podobnem načinu delovanja pripoveduje tudi Polona Kovač Javh, predsednica Društva Ključ – centra za boj proti trgovanju z ljudmi. "V večini primerov, s katerimi smo mi delali, gre za posredniške agencije, ki jim ti ljudje plačajo po pet ali deset tisoč evrov, da lahko sploh pridejo delati v Slovenijo. In potem so jim dolžni, njihova družina je dolžna. V Evropo so prišli, da bi poskrbeli za svoje družine, in zato na nek način dolgo časa pristajajo na te res grozne delovne pogoje."

V Slovenijo pridejo legalno, pojasnjuje Polona Kovač Javh, a delovni pogoji niso takšni, kot so se dogovorili. "Živijo v človeka nevrednih razmerah, delajo po 12 ali 16 ur na dan, za zelo nizko plačilo. To je kar praksa za številne delavce, predvsem iz azijskih držav, Bangladeša, Nepala, Filipinov, Pakistana, tudi Kitajske."

Tujih delavcev v Sloveniji je sicer iz leta v leto več. Pred desetimi leti jih je bilo dobrih 61 tisoč, danes jih je dvainpolkrat toliko.

Pred desetletjem so tuji delavci predstavljali dobrih sedem odstotkov in pol vseh delovno aktivnih, danes že slabih 17 odstotkov.

Med tujimi delavci je še vedno največ kadra iz Bosne in Hercegovine. Sledijo Srbija, Kosovo in druge balkanske države. V zadnjih dveh letih pa se precej povečuje število delavcev iz Azije. Julija letos je bilo med njimi največ Indijcev, Nepalcev in Filipincev.

O tem, v kakšnih razmerah sta pristali v Sloveniji, za 24UR Dejstva govorita tudi filipinski državljanki, ki sta k nam prišli avgusta lani. V čistilnem podjetju so jima obljubljali minimalno plačo, dejansko sta dobili bistveno manj. Le dober mesec po prihodu pa so jima v podpis dali še dokument. "Sploh nisva vedeli, kaj piše na tem dokumentu. In ko sva vprašali, so rekli, naj samo podpiševa," pripovedujeta. Kasneje se je izkazalo, da gre za obrazec za preklic delovnega dovoljenja. "Silili so naju, naj si kupiva letalski vozovnici nazaj do Filipinov. In nama dejali, da če ne bova tega storili, da naju bodo odpeljali do Dunaja in naju pustili tam." Takrat sta, pripovedujeta, poklicali pomoč. "Ne želiva nazaj na Filipine, ker imava precej dolgov, da sva lahko prišli sem."

Tovrstna praksa, pojasnjuje Polona Kovač Javh, ni redkost. "Da lahko pridejo v Slovenijo, morajo imeti delodajalca in če jim ta zagotovi še namestitev, je odvisnost od njega popolna. In to delodajalci izkoriščajo in jim grozijo s statusom, da če ne bodo delali tako, kot pričakujejo od njih, jim bodo preklicali status in ne bodo mogli tukaj ostati. Zato si ne upajo zapustiti delodajalca, ker se bodo znašli na cesti."

Leta 2023 je policija obravnavala 25 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, leto kasneje 18. Lani jih je bilo 5, letos že 15. Med petimi žrtvami leta 2025 so bili trije državljani Pakistana in dve državljanki Romunije.

Bistveno več je kaznivih dejanj kršenja temeljnih pravic delavcev. Leta 2023 skoraj 500, dve leti kasneje slabih 900. V prvi polovici letošnjega leta 438.

In kdo so storilci kaznivih dejanj trgovine z ljudmi? Vloge si zelo natančno razdelijo, pripoveduje Bojan Iršič. "V matični državi gre za novačenje prek poznanstev, agencij, posrednikov, spletnih omrežij. Potem naslednji si razdelijo prevoz teh žrtev na območje, kjer bodo delali. Naslednji del osumljencev ima vlogo, da nadzira žrtve, izvaja določen pritisk na njih, skrbi za namestitev. Vsem kriminalnim združbam je edini cilj pridobiti čim večjo protipravno premoženjsko korist."

Preiskovanje, še dodaja Iršič, je sicer zelo kompleksno in zahtevno. "Tovrstna kazniva dejanja so zelo prikrita, tako organom pregona kot splošni javnosti. Žrtve same zelo redko prijavijo takšna kazniva dejanja, saj jih je strah. Ekonomsko so odvisne, ne poznajo jezika, ne poznajo pravic. Dejansko so stisnjeni v kot."

V podjetju Adecco, kjer naročnikom, podjetjem pomagajo pri iskanju delovne sile, zlorab in kršitev ne zaznavajo, pojasnjuje Mirela Kurt, operativna direktorica Adecco Slovenija. "Je pa res, da se na nas obrača kar nekaj tujcev iz tretjih držav, ki so v Slovenijo prišli po drugačnih poteh, nekateri celo s študentskimi vizumi. In so v stiski. Tem pa ponujamo pomoč, pomagamo pri administrativnih zadevah. Včasih ne vedo niti, kam se obrniti k zdravniku, kje naj jih iščejo, koga lahko obiščejo. In poskušamo rešiti, kar se rešiti da."

V pripravi je sicer tudi sprememba zakonodaje, ki bi agencijam omogočila zaposlovanje tujih delavcev. "To pomeni, da bi se lahko te osebe iz tretjih držav neposredno zaposlile v tem primeru pri Adeccu," pojasnjuje Mirela Kurt. "In mi bi lahko potem zaposlenega napotili k naročniku, ki delavca potrebuje." Sindikati sicer svarijo, da to pomeni izjemen priliv zlasti azijskih delavcev in še več kršitev. Kritični so tudi do predvidenega rahljanja posledic za kršitelje. Prepoved zaposlovanja in dela tujcev pri večini prekrškov namreč ne bi več nastopila po prvi pravnomočni globi, temveč šele, če bi bili v obdobju dveh let izrečeni dve globi za prekrške.

Da mora biti odločitev za zaposlitev tujega delavca premišljena, opozarja tudi Mirela Kurt. "To ni tako, da iz lokalnega okolja nekoga napotiš, ali bo šel delati v to ulico ali v to mesto. To so osebe, ki zamenjajo državo, kar pomeni, da se jim spremeni celotno življenje."

Kljub izkoriščanju, slabim razmeram številni tujci ostajajo v Sloveniji. Veliko je takšnih, ki so prišli v Evropo zato, ker resnično ne morejo živeti doma, ker je stiska tako huda, je jasna Polona Kovač Javh. "Tako zelo potrebujejo ta zaslužek, ki jim je bil obljubljen v Evropi, da si želijo tukaj ostati, samo pač delati nekaj, kar je bolj varno."

"Dajte mi priložnost, da bom dolgo živela tukaj," pripoveduje tudi ena od Filipink. "Za mojo družino, za prihodnost mojih otrok." V Sloveniji ostaja tudi pakistanski državljan. "Sem smo prišli, da bi poskrbeli za svoje družine, ne da bi bili tukaj v zaporu. Potrebujemo denar, da pomagamo svojim družinam."